Ključni izziv vseh razvijalcev VR sistemov je preslepiti možgane, da se nahajajo v virtualnem in ne resničnem okolju. Naši možgani so precej bolj napredni od najbolj naprednih video zaslonov. Ti namreč sliko prikazujejo na 180 stopinjskem zaslonu, medtem ko človeške oči poznajo nekaj, čemur pravimo periferni vid,

Periferni vid, ob precejšnji poenostavitvi, pomeni celoten vidni spekter, ki v trenutku gledanja ni v popolnem fokusu. Človeško oko namreč poleg vida, ki ga oko in možgani v celoti sfokusirajo, zaznava stvari na vseh straneh, ki niso povsem v fokusu.

VR sistemi virtualno okolje ustvarjajo s pomočjo dveh stereskopskih zaslonov. En na vsakem očesu. Vsak zaslon prikazuje rahlo drugačno sliko pod rahlo različnim kotom, s čimer ustvarja učinek globine. VR očala okrog zaslonov uporabljajo gosto peno, s katero očesu onemogočijo, da bi v vidni spekter vnesel informacije realnega sveta oziroma da bi bo oči prihajala organska svetloba. Tako bi se učinek navidezne resničnosti precej zmanjšal.

Za manipulacijo uporabniške izkušnje se tako uporablja različne tehnologije:

-Sledenje glavi
Sledenje glavi v VR sistemih sledi, beleži in se odiziva gibanju vaše glave. Od ene do druge strani ter glede na gibalni kot. Za sledenje gibanja po oseh X, Y in Z uporablja različne merilnike: potenciometer, giroskop in nabor LED luči, ki služijo kot “zunanja očesa” VR očal. Sledenje premikanja glave zahteva izredno nizko frekvenco odzivnost (manj kot 50 milisekund) sicer je uporabniška izkušnja slaba in naše oči zaznajo zakasnitev v prikazovanju slike.

-Sledenje očem
Nekateri VR sistemi uporabljajo IR senzorje, ki sledijo premikanju vaših oči in temu primerno prilagajajo vsebino na zaslonu. Ključen razlog za to tehnologijo je še bolj realističen občutek in razširjen kot zaznavanja.

-Sledenje gibanja
Sledenje gibanja uporabnika je še vedno najbolj najmanj razvita tehnologija. Brez tehnologije gibanja je uporabniška izkušnja izredno toga in ne omogoča ogledovanja naokrog in še manj gibanja po prostoru. Navkljub temu, da določeni razvijalci z dodatnimi senzorji že omogočajo sprehajanje po 3D prostoru (HTC Vivce PRO), pa je ta tehnologija še vedno najmanj razvita.