Verjeli ali ne, toda začetki VR naprav in tehnologije segajo že v začetek 20. stoletja. Pravzaprav točnega podatka ni oziroma ga različni srokovnjaki interpretirajo različno. To pa zato, ker si niso povsem enotni niti v sami definiciji VR tehnologije.

Nekateri VR tehnologijo razumejo kot okolje, vzporedno resničnemu, ki je ustvarjeno tako kakovostno, da uporabnik pozabi na zakonitosti resničnega sveta. Zato, da je uporabnik v VR okolju ne potrebuje posebnih očal, temveč lahko oziroma mora izkušnjo vzporedne resničnosti pričarati že samo okolje in vsebina informacij v njem.

Spet drugi, pa zagovarjajo paradigmo, da mora uporabnik z VR tehnologijo “vstopiti” v drug čas, prostor in zakonitosti, česar pa seveda brez naprednih VR očal in podporne VR opreme (senzroji, slušalke, podporni mehanski elementi) ne moremo doseči. Še.Tony Parisi, eden od pionirjev virtualne resničnosti, virtualno resničnost opisuje na sledeč način. “VR ima samo en cilj in sicer, da nas prepriča, da smo v danem trenutku nekje drugje. To počne s prevaro človeških možgonov. Na eni strani preko vidnega korteksa ter na drugi preko drugega dela možganov, ki zaznavajo gibanje.”